Svoboda in odgovornost

6. julij 2021

Vas naprej potisne želja po izbrisu bolečine ali vas pokliče odgovornost duše milostljive?

Prišel je dan, ko mi je bilo dolgčas. Prišel je drugi dan in bilo mi je dolgčas. Prišel je tretji dan in meni je bilo dolgčas. Tako sem se poskusila z nečim zamotiti, lahko bi risala, se utrne ideja. Brez posebnega intuziazma res vzamem barve, čopič in začnem risati na steno.

Tako v brezvezju minevajo minute in v popolni tišini misli se zbudi stavek: Ali v življenju rešuješ težave ali ustvarjaš življenje? S tem vprašanjem tako ostanem še naslednje trenutke, ure. Se počutim živo, motivirano, uporabno, ko se pred mano pojavi problem, ki ga nato rešujem?

Zdrava sem, odnosi so lepi, denar imam, dom imam, spočita sem, čas imam, lahko počnem karkoli,… nimam pa težav. In tako mi je postalo dolgčas. Ker me ni gnala bolečina, da bi se jo trudila rešiti, ni me gnalo nelagodje, ki bi se ga želela osvoboditi. Kot v šoli, mi nihče ni dal naloge, da jo opravim, vprašanj, da na njih odgovorim. Zamislim se nad tem. In se sprašujem dalje.

Tako je torej, ko prideš do obstoja sebe, ko nimaš več težav za reševati, kajti tudi tiste situacije, ki se v očeh drugih morda zdijo težave, ne dojemam tako, vidim jih kot priložnosti in hkrati ostajam v svojem miru. Tako je torej, ko prideš iz stanja preživetja, ko si na točki preobrata, da stopiš na pot stanja ustvarjanja, kreacije, doprinosa.

Ker vidim, da mi je resnično dano neskončno možnosti in lahko izberem kaj želim, da raste, kaj želim da se skreira, kaj želim, da se v svet manifestira… se porodi vprašanje: Kaj je tisto, kar si želim dati svetu? Kaj je moja vloga, ki jo lahko tukaj odigram, da najbolj uresničim pot moje duše in sem doprinos svoji okolici in celotni zavesti?

Ko so moje potrebe zadovoljene in jih konstantno znam zadovoljevati, vem kako sebe napolniti, vem kako s polnimi baterijami živeti, vem kako se z izzivi poprijeti, imam orodja, da je moja malha polna, so se zbudila vprašanja drugačne vrste. Dolgčas je bil inkubator, v katerem se je ta del zavesti dokončno razvil.

Odprla so se vrata drugačnega obstoja, z več odgovornosti, večjim zavedanjem svojih dejanj, izbir in posledic, večja moč z več etičnimi vprašanji. Čas je postal nepomemben, pomembna je postala usklajenost z življenjem, dejanji, svojimi koraki. Čast in ponižnost, spoštovanje in odgovornost, pozorno ravnanje s svojo energijo, z življenjem… Vse to je istočasno moja ahilova peta in sidro radosti.

Zunanje smernice niso pomembne, čeprav jih je dobro razumeti, notranji kompas je tisti, ki kaže smer, ki izbira, s katerim se dejanja izbira. Svoboda je v tem in velika odgovornost. Po tej svobodi sem dolgo povpraševala, in te odgovornosti sem se dolgo bala in se ji izmikala. Pa je že tako, da nam je zavest zaupana, da z njo ustvarimo lepši svet, da smo mediatorji med zemljo in nebom in predvsem mediator človek s človekom, človek s celotnim svetom.

Kaj pa vi, delujete takrat, ko vas pestijo težave? Si težave nakopljete in dramo, da imate razlog obstajati in nekaj na tem svetu početi? Ali delujete iz miru, odgovorno ustvarjate tisto, kar lahko se iz vas prelije in manifestira za vse nas? Si izbirate mir in skrbite za rast Življenja? Vas potisne želja po izbrisu bolečine ali vas naprej pokliče odgovornost duše milostljive?

Svoboda in odgovornost

Preberi še