Odzemljenost
Kaj potrebujemo, če želimo ideje tudi udejanjati in živeti?
Odzemljenost ali neprizemljenost je pogost izziv sodobnega življenja. Specifičnih razlogov zakaj smo težje prisotni v svojih fizičnih telesih je več, odvisno od naše življenjske zgodbe. A na splošno rečeno, je to način bega pred neugodnimi situacijami, čustvenimi stanji, psihičnimi in energetskimi pritiski.
Neprisotni v lastnih telesih, ne zaznavamo sveta v celoti, saj lebdimo nekje v oblakih, kjer je lahko v določenih trenutkih na prvo žogo precej bolj prijetno. Le pristanek je še toliko bolj neprijeten, ko se po dolgem času lebdenja vrnemo v svoje domovanje.
Sanjati je lepo, da se želje lahko potencialno pripeljejo tudi v otipljivo obliko. A sanjati in ne imeti moči, da ideje prizemljimo, ostane le sanjarjenje, grajenje všečnega sveta, ki je iluzoren. Tam se lahko zdi, da dobro bivamo, a razdejanje za zaveso iluzije je vse večje in vse težje je priti nazaj ter se soočiti s tem, kar smo pustili za seboj in se podali na lov meglic.
Frustracija, da tukaj in zdaj ne živimo življenja, ki bi nam bilo v zadovoljstvo, ni prav nič prijetna. Če smo dovolj časa odtujeni od fizičnega telesa pa se zdi, da te frustracije ni. Pa je to res? Največkrat žal ne. Le iz oblaka se je ne čuti, vidi, zaznava.
Če želimo dobro živeti na tem planetu in svojo pot živeti in izživeti čim bolj optimalno, potem moramo poskrbeti za to, da smo prizemljeni, utelešeni. Da to lahko storimo in se v telesu ter življenju tudi dobro, varno, prijetno počutimo, potrebujemo dovolj življenjske energije. Brez nje ne gre. Če želimo na Zemlji udejanjati stvari, delovati, imeti moč izbire, potrebujemo življenjsko energijo.
Več o tem, zakaj prihaja do pobegov iz telesa, zakaj se v osnovi vzpostavi mehanizem odzemljitve pa na programu Napolni svoje baterije, še podrobneje pa si tematiko pogledamo na Nadaljevalni 1.stopnji.
