Naše izbire
Ko hodimo po poti življenja, bomo prišli do tisočerih križišč, kjer bomo lahko izbrali lastno integriteto, kjer bomo imeli možnost izbrati glas intuicije, kjer bomo na preizkušnji ali izbiramo iz strahu ali ljubezni.
Izbira iz strahu bo imela grenak priokus, pomanjšalo nas bo energetsko, celo fizično bomo zlezli skupaj, naš pretok življenja se bo upočasnil, ne bo radosti, niti zadovoljstva. Izbira iz ljubezni bo širila naše polje, bo v našo reko življenja pritočila dodaten potok energije, fizično bomo sijali, se v srcu zadovoljno smehljali, dih bo postajal vse lahkotnejši, prav tak bo postajal tudi naš korak.
Četudi se bodo zraven prebujala vprašanja kaj in kako, bo izbira iz ljubezni, korak za korakom, postregla z jasnimi, konkretnimi, spodbudnimi odgovori na vsa nadaljna vprašanja. Prinašala bo ljudi in informacije, da nas krepijo na poti naše izbire moči in nam pomagajo zalivati semena vedenje, s katerimi bomo v polnosti utelesili izbiro, ki smo jo ljubeznivo izbrali, ki nam bo odpirala vrata, da še bolj polno zaživimo našo dušno resnico.
Izbira iz strahu bo raje nalagala ogenj v peč groze, panike, skrbi, krčenja in brbotala vrelec vsega potencialno slabega, mračila bo naš pogled, nam stiskala prsni koš, prinašala bo ljudi in situacije, da potrdijo kako zelo nas mora biti strah, kako zelo moramo povešati pogled in le upati, da nekako z zastalim dihom preživimo.
Izbire in odločitve iz integritete, iz notranje jasne postavitve, iz šepeta intuicije v srcu, ne bodo vedno najlažje, niti lahke, ne bodo vedno logične, mnogokrat bodo neudobne in bodo zahtevale korak v neznano. A te izbire in odločitve bodo vedno odpirale srce, pogled in roke. Dišale bodo po božanskem, ker bodo tudi v resnici navdih božanskega.
Življenje nas namreč vztrajno spodbuja, da izbiramo po meri naše duše, da se odločamo iz vedenja, ki ga v naše srce nasuva višja sila. Tista sila, ki ve, tudi ko naš um nima pojma, tista sila, ki pozna pot, tudi ko naše telo še ne ve kam ga vodi, tista sila, ki bere našo zgodbo v vseh dimenzijah, prostorih in časih, ko se mi šele učimo brati odstavek prvega poglavja celotne knjige življenja.
Lahko zaupamo tej sili, večji od nas, da nas bo vodila tako, kot je za našo dušo najbolj usklajeno, lahko stojimo na križiščih naše poti in s pogumom vedno znova izbiramo notrajno moč, lahko strah vzamemo za dodaten kažipot, a križišče za križiščem izberemo smer: Ljubezen.