Iz pritoževanja v hvaležnost
Zgodba o jutru, ko sem se zbudila z levo nogo, a vstala.... z odprtim srcem.
Piše marsikje, govori marsikdo, da hvaležnost je kraljica dobrega življenja. Pa jo tudi res prakticiramo, pa jo tudi res uporabljamo, pa jo res sploh razumemo?
Zbudila sem se v jutro in misli so se pojavile, tiste misli otožnosti, kaj vse še nisem, kaj vse še nimam, kaj vse mi ni všeč, kako nič ne gre, kako je vse brezveze. Pa jih ujamem, začnem iz razdalje opazovati in se odločim, da jim ne verjamem kar govorijo. Telo se mislim primerno prav tako počuti nič kaj dobro.
Vprašam se, kako bi bilo, kako bi se počutila, če še preden vstanem iz postelje najdem 10 stvari, za katere sem v tem trenutku lahko hvaležna. No pa poskusi, se sliši v notranjosti glas cinizma. Ok, imam čudovite zavese, ki omogočajo, da ponoči v sobo ne pronica svetloba in zato bolje spim. O vau, kakšen dober primer, se spet oglasi glas cinizma. Opazim ga, a nadaljujem.
Imam streho nad glavo. Ja, ampak ni tvoja. Opazim, a nadaljujem. Hvaležna sem za udobno posteljo. Hvaležna sem za moje telo. Hvaležna sem, da sem se naspala. Hvaležna sem, da sem danes prosta. Hvaležna sem…za kaj sem še hvaležna? Skoraj se že ujamem v to, da je ta hvaležnost res neumna igra. Nato pa se odpre.
Odpre se polje hvaležnosti. Predvsem pa se odpre srce. Na notranjem ekranu pod zaprtimi očmi se začnejo kazati vsi ljudje, ki jih ljubim, ljudje za katere sem hvaležna. Začnejo se kazati živali, rastline, kraji v naravi. Začnejo se kazati igre, aktivnosti, stvari.
Začne se kazati toliko podob, toliko priložnosti hvaležnosti, da kmalu ostane le še na široko, široko odprto srce, polno, polno srce, ljubeznivo, hvaležno srce, nasmeh pa zadovoljno potegnjen v nasmeh. O glej, kako lep je moj svet. Kako lep je ta trenutek. Kako lep je ta dan.
In tako se dan naravna, se moja bit v neskončnost hvaležnosti poda. Koraki nas tisti dan peljejo od Komne do Krnskega jezera, kjer trenutek za trenutkom, srečanje za srečanjem, situacijo za situacijo, razgled za razgledom nizam dragocenost hvaležnosti.
In se nasmiham, kako lahko je, če si le izbereš, iz pritoževanja vstopiti v hvaležnost. Iz misli pomanjkanja v pravo obilje. Iz nemira v mir. Iz nerganja v ljubezen samo.
Poskusite. In imejte se radi.
