Če ne poskrbite zase, ste egoist
Če vi niste dobro, ne bo dobro niti vaša okolica.
Predstavljajte si žensko, ki skrbi samo za druge in pozabi na svojo dobrobit. Koliko časa bo lahko služila drugim in skrbela za to, da bodo dobro?
Le dokler ne bodo njene zaloge povsem prazne. Nato bo rjovela, obsojala, manipulirala, se posluževala energijskega vampirizma, tiho trpela ali počasi v notranjosti umirala.
Kdo bo imel kaj od nje, če bo kot prazna vreča, uvela roža, suh vodnjak? Bo lahko življenje negovala, če v njej ne bo življenja? Bo lahko sebe dala, če sebe ne bo imela?
Lepo je skrbeti za druge, biti drugim v pomoč, ljubeče negovati in drugim srcem prisluhniti. A vse to potrebuje tudi tisti, ki to deli. Če nima zalog, nima kaj dati.
Z ljubeznijo ne moremo zalivati samo tujih gredic. Tudi naše korenine potrebujejo sok življenja, da lahko zrastejo plodovi in z njimi hranimo naš svet.
Razdajati se preko svojih meja, ni vrlina. Je nekaj, kar jemlje iz našega računa in računa nam ljubih. Dajati usklajeno, to je vrlina.
Doumeti je potrebno kaj so brezna brez dna in tja ne več nalivati vode. Potrebno je razločiti kje so semena, ki bodo ljubezen vzklila in tam sejati svojo pozornost.
Tako bo naše dajanje imelo smisel, tako se bo po naših žilah pretakalo življenje. Tako bomo imeli polne rezervoarje in bogate gredice in bomo uspeli z obiljem dobrega hraniti svet.