Lastne meje. Jih prepoznate? Jih spoštujete?
Zakaj so zdrave meje dobrodošle, kako imeti jasne meje, kaj narediti, da se vzpostavijo usklajeno z nami?
Zapis vabi v raziskovanje in ozaveščanje kje smo v povezavi z lastnimi mejami. Tisto, kar se vas v zapisu najbolj dotakne, tisto vabi, da raziskujete dalje.
Meje. Naše lastne do sebe. Naše do drugih. Drugih do sebe. Drugih do nas. Meje. Med zunanjim in notranjim. Vidnim in nevidnim.
Meje. Zdrave, podporne, negovalne, spoštovane, take, ki varujejo, polpropustne (podporno notri, nepodporno ven), jasne. Nezdrave, nepodporne, prekoračene, nespoštovane, ohlapne, nejasne. Meje. Spreminjajoče se glede na naše zavedanje, potrebe, situacije in ljudi.
Meje. Postavljene z energijo, besedami, zvoki, kretnjami, pogledi, ljubezni do sebe in sveta. Nepostavljene zaradi strahov, nepodpornih prepričanj in bolečih izkušenj. Meje. Med tem kdo sem jaz in kdo si ti. Kaj je moje in kaj je tvoje. Kaj obstaja v skupnem polju in je del moje zgodbe ter kaj ne.
Včasih zavestno vemo, kaj je naša meja in drugič ne. Včasih smo naučeni prestopati lastne meje in ne opazimo, da nekaj ni ok, dokler nas že ne boli, jezi in nam ni prav. Včasih subtilno čutimo kje so meje, a ne izrazimo lastne resnice.
Včasih postavimo meje, a jih drugi ne spoštujejo, dokler nismo tako okrepljeni in jasni, v sebi podprti in stabilni, da ni več možnosti prestopa. Včasih podzavestno odklopimo meje, ker smo bili edino tako sprejeti. Včasih podležemo pritiskom in uklonimo meje, zavoljo (navideznega) miru in preživetja.
Meja. Tista tančica, ki nas nežno, a odločno varuje pred nevarnostmi, nepridipravi, roparji, vsiljivci, napadalci, pijavkami, grobjani. A le, če jo mi sami sploh prepoznamo, jo vsakodnevno negujemo in neskončno spoštujemo. Tudi in predvsem takrat, ko drugim morda ni všeč, se jim zdi odveč, nas poskušajo prepričati v nasprotno ali pa nas želijo razorožiti, da bi nas spet lahko poskrkali in ranili.
Tisoče scenarijev in razlogov obstaja zakaj (pri nekaterih ljudeh) nimamo zdravih, jasnih in nam podpornih mej. Zato je potrebno notranje raziskovanje in iskrenost do samega sebe. Da si priznamo: to me boli, to mi ni ok, to me spominja na to, to me rani, tega ne želim (več), to me spravlja v stisko,...
Vsak čustven odziv, ki se porodi, ko so naše meje od nas samih ali s strani drugih, prestopljene, nam riše kažipot do naše resnice, naših potreb, želja in bolečinskih jeder.
In takrat, na tisti točki čustvenega odziva, imamo moč vpogleda, sestanka s seboj, pogleda iz oči v oči, izraza brez cenzure, prostor da v sebi prepoznamo izvor zakaj to dopuščamo in se tako odločamo, kaj je naš motiv in strah za tovrstnimi dejanji.
Tam, na tisti točki, imamo moč razpustitve, razjasnitve, alkimije in (ponovne) izbire. Tam se, če si to moč vzamemo in dovolimo, postavljajo temelji kako želimo, da se z nami ravna, kaj dopuščamo in česa ne, kako se lahko dostopa do nas, kako se nas lahko dotika, kako se nas lahko ljubi, kakšne energije, besede, dejanja vabimo v naše življenje in katere so za nas velik "ne".
Meje. Zdrave in jasne, postavljene iz ljubezni in spoštovane. Te nam prinašajo odnose, ki so prav taki, zdravi, jasni, postavljeni v ljubezni, v katerih se počutimo spoštovani in spoštujemo.
Ja. Pomembne so. Meje. Ker nas sidrajo v naš center in nam omogočajo, da naša energija napolnuje tisto, kar je usklajeno z nami, da ne odteka tja, kjer nima kaj iskati. Omogočajo nam, da izbiramo kam, čemu in koliko damo, da nismo prepuščeni na milost in nemilost drugim ljudem. Omogočajo nam, da vemo kdo smo in kdo nismo. Kar pomembno, kajne?
Meje se najbolj učinkovito postavljajo z dovolj prizemljene življenjske energije, s to toplo, gosto, varno energijo, ki polni naše energetsko polje.
S tem krpa vse špranje, luknje, raztrganine, rane, iznakaženosti, ki so zaradi različnih razlogov nastale v naši avri - skozi ter zaradi katerih smo prestopali lastne meje ter meje drugih, izgubljali energijo namesto, da bi jo usmerili v (svoje) življenje, jo kradli in ranili druge, namesto, da bi se napojili iz večnega izvira življenjske moči.
Kdor želi globoko, postavljati meje, brez da jih z repom nevede zruši, kdor želi orodja, ki delujejo in hranijo za danes, včeraj in jutri... Se vidimo na Terapiji obraza. Seveda vključuje polnjenje z življenjsko energijo. Pa resetiranje možganov in praktične vaje za trening doma.
Na voljo je tudi meditacija: Ognjena moč jasnih mej. Najboljša je v kombinaciji s terapijo obraza, deluje pa tudi kot samostojni bombonček na poti postavljanja mej.
Srečno ljudje. Ali bolje rečeno: Odgovorno ljudje! Naj se ve kdo ste in kaj ne, kaj dopuščate in kaj ne. Naj se ve, da se upoštevate, ljubite in spoštujete.
Patricija
