Umiritev in upočasnitev
Umiriti se in upočasniti ritem. Umiriti misli, upočasniti korak, poglobiti dihanje in sprostiti telo. Sliši se dobro in preprosto pa vendar si ne vzamemo vedno prostora in časa za to.
Včasih nas namreč ob umiritvi srečajo spomini in čustva preteklosti, včasih se telo odzove na neprijetne načine, ko končno dobi priložnost otresiti napetosti. Včasih um prepozna ponavljajoče hiteče misli in strahove v ozadju, s katerimi se nismo želeli srečati.
Umiritev in upočasnitev zato nista vedno preprosta. Ker zahtevata pogum, odločenost, prepoznavanje, sprejemanje, negovanje. Včasih tudi razpustitev prepričanj, kot so "Moram delovati, da sem vreden", "Če se ustavim, me bodo povozili", "Če se neham gnati, ne bom preživel", "Če ne delujem sem len" in podobno.
Pa vendar umiritev in upočasnitev prinašata nujno potrebno protiutež delovanju in pospeševanju. Prinašata drugi del celote cikla življenja.
Tisti del, ki omogoča, da naše telo, psiha, čustveni svet in energija odložijo preteklost in zaslutijo prihodnost, tisti del v katerem se odpočijemo in naberemo moči za naprej.
Tisti del, kjer otresemo prtljago in pogledamo kam nas kliče pot, tisti del, kjer se napojimo iz globin vseh globin, zajamemo vrč bistre vode, položimo stopala v rodovitno zemljo, objamemo in poglobimo korenine, da se kasneje lahko dvignemo še v višje višine.
Čeprav je družba nemalokrat bolj naravnana v prid nenehnemo delovanju, izboljševanju in rasti, pozabljamo:
- da je delovanje boljše, če si damo tudi počitek,
- da je izboljševanje lažje, če si dovolimo prostor niča v katerem se rojevajo nove ideje,
- da je rast bolj učinkovita (ali edino možna), če se redno zalivamo, ljubeče negujemo in vseskozi poglabljamo korenine, da iz prsti črpamo potrebne minerale in vitamine.
Morda je čas, da nehamo v zvezde kovati le delovanje navzven in z enako mero navdušenja nazdravimo tudi navideznemu nedelovanju ali t.i. delovanju navznoter. Da prepoznamo neskončno vrednost počitka, regeneracije, smrti, zime, počasnosti, umirjenosti, tišine.
Saj vemo, da tudi otrok počiva v materi, se v temni maternici "marinira" in kljub navideznemu niču enkrat prispe na točko potovanja, ko je čas, da se rodi. Enako je z nami tudi kasneje, ko plujemo z življenjem in ono z nami, enako je z našimi projekti, željami in vsem, kar obstaja.
Namreč ni bogatega življenja brez naročja smrti in velikega delovanja brez dragocenega počitka.
Dobrodošli na Izkustveno delavnico Umiritev, upočasnitev.
