Ustvarjalna sila življenja
Ustvarjalna sila življenja, energija, ki nas dela žive, tista iskra v nas, ki utripa, da živimo življenje v skladu z našo dušo… je vse prevečkrat odrinjena stran od nas samih, se jo podarja navzven in v svet preden v polnosti napolni naše posode.
Mnogokrat je razumljena kot samoumevna, se jo daje kot da je vredna manj kot pičel groš, vse prevečkrat se z njo napajajo tuja polja in je na razpolago za polnjenje razpok in brezen ljudi, ki nimajo iskrenega namena sami narediti resničnega dela za osvoboditev iz črnega.
Ta ustvarjalna sila je naša največja moč, je naše največje darilo. Brez nje ne bi bili živi, brez nje ne bi mogli delovati, brez nje ne bi uspeli slišati šepeta srca, brez nje naše življenje postane životarjenje in klic smrti.
Dragocena je bolj od vsakega zlata. Je sila, ki napaja naše motorje življenja in daje energijo, da živimo tako, kot je duša prišla živeti in kar je prišla narediti. Če to silo dajemo vsem drugim prej kot svojemu življenju, če dovoljujemo, da odteka kar tja v dan, če je ne spoštujemo, če z njo ne upravljamo zavestno, postanemo kot zapuščeno kraljestvo, s praznimi sobanami, mrzlimi zidovi, postanemo kraj duhov, dom roparjev in morilcev.
Ta energija nam je dana v skrb in nego, podarjena nam je od življenja samega, da z njo zalivamo svoje življenje na Zemlji, da jo prelivamo v posode iz katerih se napaja naša divja in sveta narava. Z njo smo odgovorni ravnati tako, da je usklajeno z našo dušno potjo. Vse ostalo je izguba življenja, je izdaja zaupanja v odnosu do univerzuma, je hranjenje praznine, ki se s hranjenjem le veča, poglablja in hromi vse večje področje našega uma, srca in telesa.
Ustvarjalna sila življenja je naša odgovornost. Naša odgovornost je, da je ne damo, ker jo nekdo morda zahteva, da jo skrbno varujemo, kjer bi jo drugi želeli zlorabiti, da jo ljubeče v sebi in zase negujemo ter dostop do nje omogočimo le tistim, ki imajo čiste namene, ki so spoštljivi, ki razumejo vrednost naših odprtih vrat in ki z njo ravnajo tako, da se njen pretok veča in ne manjša.
Ko zavestno ravnamo s svojo energijo življenja, naše življenje postane ples zavestnega, ljubeznivo rečemo ne in da, ponudimo roko, kjer je usklajeno in jo ne iztegnjemo kjer ni, usmerjamo potok naše ljubezni do stvari, ljudi, projektov in situacij, kamor nas snubi duša in dotoke zapremo tam, kjer je odtekala energija v neznano kam.
Tako so naša polja zalita, naši vrtovi obilja polni, naši odnosi nahranjeni, nas svet živ, naša duša pa zadovoljna, ker je bila energija življenja usmerjena tako, da je s samim višjim usklajeno.
