Sprostitev in lastna vrednost
Kakšna je povezava med sprostitvijo in občutkom lastne vrednosti?
ŽIVLJENJE MED PRAV IN NAROBE
Ko se borimo s tem ali smo dovolj dobri ali ne, ali naša vrednost je ali ne, se vsak trenutek borimo za priznanje, odobravanje, potrditev. In vse kar ni potrditev, da smo dovolj dobri, je potrditev da nismo dovolj dobri. Vsaka kritika, neuspeh, slaba volja nekoga drugega, neodobravanje nekoga drugega, drugačen izid od pričakovanega,…je potrditev, da nismo dovolj dobri in s tem ne vredni.
Ko se vseskozi ženemo, za potrditev lastne vrednosti, je svet zelo črno bel, obstaja samo »da, moja vrednost je« in »ne, moje vrednosti ni«. Smo v konstantnem boju, smo vseskozi na navidezni meji med življenjem in smrtjo. Živeti na tak način je: težko, zahtevno, napeto, dramatično, nesproščeno.
Potrebno je prepoznati in ozavestiti, da je lastna vrednost nekaj, kar obstaja odkar obstajamo mi. Sicer živimo življenje, kjer je fizično telo nesproščeno, kjer so misli nesproščene, kjer so čustva turbulentna, kjer je energija napeta. Na kratko: živimo nesproščeno.
V konstantni napetosti:
FIZIČNO TELO: živčni sistem se pregreva, mišice vnemajo, vezivno tkivo krči, dih postaja vse bolj plitek,črevo ne odvaja lahkotno, limfa zastaja, srce morda razbija, menstrualni ciklus je zmeden, pojavljajo se bolečine v glavi, pojavlja se škripanje z zobmi, bolečine v kolkih,… Skoraj karkoli! saj se napetost pri vsakem odraža drugače, vsako telo jo skladišči drugače in nam na različne načine želi sporočiti, da poglejmo vase.
MISLI: miselni tok skrbi, jeze, frustracije, kritike, obsojanja, panike, vdanosti,... Pretirana pozornost, ugajanje, naivnost, nezaupanje, sumničavost. Ozkogled pogled na situacije, iskanje instant rešitev, nepotrpežljivost. Ni prostora za kreativnost, višji pogled, nova obzorja, mir. Veliko pričakovanj, ki so zelo visoka za določene situacije in zelo nizka za druge. Nejasnost misli in nezmožnost jasnega videnja resnice znotraj pogovora, situacij, odnosov.
ČUSTVA: skačejo iz ene skrajnosti v drugo, glede na to ali prejmemo potrditev o lastni vrednosti ali ne, v trenutkih nepotrditve se poraja jeza, frustracija, žalost, nemir, nemoč, razdražljivost, razočaranje,… v trenutkih potrditve pretirano veselje, izredna sreča. Dramatičnost, vihravost, nestabilnost. Bivanje je na dolgi rok utrujajoče, neprijetno in v rokah drugih.
ENERGIJA: lahko se pretaka v veliko manjši meri, kot bi se sicer, v marsikaterih delih našega življenja se sploh ne pretaka. Lahko se izgublja in pretirano, nezdravo pretaka od nas k drugim, na način da mi ostanemo prazni. Postaja motna, neharmonizirana, temna, polna bodic, nesnage, neravnovesja, lukenj. Veliko bolj smo dovzetni za nezdrave meje in situacije, kjer se počutimo izkoriščene ali napadene. Energija se nestanovitno pretaka in nima zdravega krogotoka prejemanja ali dajanja.
Telo, misli, čustva, energija so med seboj povezani, se prepletajo, so celota. Iz izvira lastne vrednosti se napajajo vsak trenutek našega obstoja. Ali pa hirajo in se komaj prebijejo čez dan.
O lastni vrednosti je dobro prepoznati in ozavestiti:
PRIDE OD ZNOTRAJ
Občutek lastne vrednosti ni nekaj, kar lahko pridobimo od zunaj, temveč je nekaj, kar biva znotraj nas. In je tam brezpogojno, ne glede na to kaj imamo, kaj naredimo, s kom se družimo, kaj nosimo. Če je ne prepoznamo, nam nobena zunanja stvar ne more omogočiti občutka vrednosti, vsaj ne trajne in stabilne.
ODLUPIMO NERESNICE
Lastna vrednost je, to sploh ni vprašanje. Je znotraj nas in če je slučajno ne čutimo, je naša naloga, da pogledamo vase, jo na novo ugledamo. Odlupimo vse neresnice, ki nas prepričujejo v nasprotno, od-ločimo se spustiti balast. Odlupimo prepričanja, spomine, situacije, misli, zaradi katerih smo nekje na poti prevzeli stališče, da nismo vredni. Prevzemimo odgovornost. Izberimo na novo.
ŽIG LASTNE VREDNOSTI
Občutek lastne vrednosti je kot žig, s katerim ožigosamo vse v našem življenju; telo, odnose, denar. Kako se negujemo, kaj počnemo, kako počnemo, kako se povezujemo, kaj si omogočimo, koga imamo v svoji družbi, kako komuniciramo, kako se znotraj sebe počutimo, kaj iz zunanjega okolja dovoljujemo vnašati vase,… Kakšen žig dajete lastnemu življenju?
SPROSTITEV IN SVOBODA
Naša »naloga« je, se sprostiti v lasten obstoj. Se sprostiti, da smo popolni v svoji nepopolnosti. Se spomniti, da smo ljubljeni samo zato ker obstajamo. Lastna vrednost nam je dana odkar obstajamo in dovoljeno se nam je kopati v esenci lastne duše.
Ko živimo v svojem centru, v harmoniji lastne resnice, se kopamo v lastni vrednosti, takrat življenje postane potovanje, raziskovanje. Postane svobodno in lahkotno. Lahko se sprostimo v tem kar smo, v tem kar čutimo, v tem kar mislimo, v tem kar živimo.
Prenehamo se boriti in pričnemo živeti. Ne zmoti nas drugačno mnenje, še veseli smo ga, da razširi naša obzorja. Zaupamo, saj vemo, da nam življenje vedno dostavi kar potrebujemo in še več in boljše, kot si lahko zamislimo. Dovolimo si več novega, saj tudi če nam ne uspe, je pomembna izkušnja in ne več potrditev, da smo ok. Ustvarjamo, preizkušamo, uživamo raznolikost možnosti.
Lastna vrednost in vedenje, da ona je, je kot steber znotraj nas. Tja se v vseh življenjskih trenutkih lahko vračamo. Je kot notranji najčistejši izvir iz katerega vedno lahko pijemo. Hodi z roko v roki z ljubeznijo in sprejemanjem samega sebe.
Sprostitev in lastna vrednost: Ko se sprostimo, lahko najdemo občutek lastne vrednosti. Ko čutimo lastno vrednost, smo sproščeni v tem kar smo.
