Osvojeni vrhovi
Vrhovi v našem življenju, vzponi in uspehi, ne bodo vedno imeli smisla za druge ljudi, a bodo pomembne točke naše poti. Zaradi njih si bomo ponosno segli v dlan in si rekli: "Uspelo ti je!"
Uspelo ti je! slediti sebi, poslušati glas srca, zaupati duši.
Uspelo ti je! prehoditi poti, h katerim te je nagovarjal tvoj notranji glas. Četudi na trenutke so bile poti polne dvoma, strahu, neudobja in megle.
Uspelo ti je! osvojiti vrhove, za katere veš le ti. Za katere le ti lahko prepoznaš kaj vse ti pomenijo in kaj vse si z njimi dosegel presegel, pridobil, česa si se zaradi njih osvobodil.
Morda bo to notranji vrh, morda zunanji, morda bo imel čustveno noto, morda psihično ali fizično. Morda bo preplet vsega hkrati.
Morda bo vrh, ki smo ga poskušali osvojiti že mnogo, mnogo življenj, morda bo vrh, ki so se ga trudili doseči že naši predniki, morda bo vrh, po katerem kliče mnogo sedaj živečih duš.
In nam je uspelo! Uspelo za našo dušo, uspelo za naše prednike, uspelo za ta čas in prostor ter vsa bitja v njem, uspelo za naslednje generacije in vsa bitja, ki prihajajo za nami.
Zato je pomembno, da osvajamo vrhove, ki imajo za nas smisel, četudi je to morda hrib, ki ga trenutno nihče okoli nas ne vidi kot smiselnega, četudi je to za nekatere malo, premalo, brezveze, brez pomena.
Če ima smisel za naše srce, je to dovolj. Kajti naše srce poje pesem ljubezni, melodijo večnosti, ki se bo pela tudi ko našega telesa več ne bo, ko se bo osvojen hrib davno posedel v zemljo, ko bodo časi že povsem drugačni in se ne bo več vedelo za naše ime, pot in življenje.
Melodija se bo pela v večnem vetru, zemlji, ognju, vodi, v soncu in luni in v sijaju vseh zvezd. Odzvanjala bo v dlaneh srčnih, v korakih pogumnih, na ustih upajočih, v življenjih milijonih ljubezni željnih.
Pela se bo, pela, ker si si ti upal osvojiti vrhove, po katerih je klicala tvoja duša!
Zato hodi, pojdi, preizkušaj, upaj in zaupaj, tudi ko se zdi nelogično, brez smeri, tudi ko se zdi, da ni poti. Pot se bo pokazala, četudi bo kdaj zavita kot skleda s špageti.
Življenje te bo vodilo, te na dlaneh nosilo, če boš le verjel tisti mali in vedno večji iskri v prsnem košu, če boš verjel in se z njo kot z zvezdo severnico napotil na vrhove, ki te kličejo.
Mamo to! Ti in jaz in mi. V polju večnosti.
