Po resnico v svoje srce
Pot do srca in tistega modrega vedenja v njem, je omogočena vsem, ne glede na okoliščine v katerih se nekdo nahaja.
Po resnico tja, kjer gori iskra večnega vedenja. Do nje vedno obstaja pot, četudi kdaj mimo velikih zavor starih bolečinskih jeder, preko zidov strahov in skozi meglo dvoma. Pot do srca in tistega modrega vedenja v njem, je omogočena vsem, ne glede na okoliščine v katerih se nekdo nahaja.
Iskra vedenja se iskri tudi, če ji celo življenje ne damo pozornosti, nikoli ne oddite, nikoli nas ne zapusti, nikoli nas ne neha ljubiti. Če lepo ravnamo s seboj ali ne, iskra sveti v našem srcu. Tudi če je mi ne opazimo, priznamo ali je ne želimo slišati kam nas vodi, vseskozi bedi in nikoli nad našo potjo ne zapre oči.
Resnico kdo smo, včasih prekrivajo plasti balasta, včasih nam vedenje prekrivajo stari vzorci in ne z nami usklajena prepričanja. Tudi navezanost na identiteto, ki smo jo ustvarili za zaščito, lahko zastre jasnost vedenja kdo smo v svojem bistvu. A vse, prav vse neresnice, iluzije, laži in plasti balasta, odpadejo in se razblinijo, ko iskreno povprašujemo po odgovorih in smo voljni raziskovati omejitve lastnega uma.
Ko smo voljni pokukati v globine lastne kleti, pod predpražnik, v dolgo zaprte sobane, v zaklenjene skrinjice, se pričnejo rahljati spone in prijemi, iskra v srcu vse bolj jasno kaže pot in vse bolj žari, da nikoli več ne izgubimo smeri. Ko enkrat samo za malo zaslutimo, prepoznamo ali ugledamo to iskro večnega v našem srcu, je to lepše od vsega, kar so kadarkoli videle naše oči. Takrat vemo, da čeprav imamo svobodno voljo izbire, ne želimo izbirati nič drugega kot pot domov, pot srca, pot iskrečega vedenja.
Resnica osvobaja, čeprav zanjo potrebujemo vsaj kanček poguma in zaupanja. Globoko v nas je vedno rezervoar zaupanja in moči, da lahko stopimo naprej v vedenje in s tem nazaj domov. Vedno imamo dotok poguma, če le dovolimo vodi božanskega, da se svobodno pretoči skozi nas in je ne držimo več v jezu krčevitega oklepanja.
Vprašanje je le, če želimo videti in vedeti. Kdo sem?
