Nismo to telo
Nismo to telo, a je lažje živeti, če se v njem dobro počutimo in z njim lepo ravnamo.
Telo nam je bilo dano in čeprav si radi mislimo, da pripada nam, v resnici pripada izvoru, Življenju. Ko skrbimo (tudi) za svoje telo, dajemo Življenju vedeti, da spoštujemo darilo telesa, naše življenje in Življenje samo.
Biti navezan na telo prinaša bolečino, saj vemo, da se telesa spreminjajo, starajo in umirajo. Zadovoljstvo, ki je obstojno, najdemo, če svojo pozornost damo tistemu višjemu, nespremenljivemu, večnemu.
A pomembno je, da hkrati ne pozabimo skrbeti za kočijo tega potovanja - telesa, ki nam omogoča, da spoznavamo višjo resnico življenja. Včasih nam Življenje prav skozi izzive fizičnega telesa govori zgodbo, ki jo moramo slišati, da lahko napredujemo na svoji poti (zavedanja).
Ko naslednjič opazujete svoje telo in se ujamete v obsojajočih mislih "kakšen/na sem", "kako sem grd/a" in podobno, se spomnite, da to telo niste vi, temveč da je telo vaše vozilo.
Da je to vaše vozilo darilo Življenja, da lahko spoznavate življenje in doživljate njega izraz. Da s kritiziranjem svojega telesa, kritiko dajete samemu izvoru življenja, ki vas je ustvarilo in v primerjavi s katerim ste le mala pikica zavesti.
Ko naslednjič opazujete telo v ogledalu in se ujamete v željah, da bi bilo vaše telo drugačno kot je, se vprašajte kaj je v ozadju teh želja in od kot izvirajo ideje, da bi moralo biti vaše telo drugačno.
Ali ne ustreza trenutnim standardom, ki se za ta čas in prostor zdijo edini primerni, pravi, popolni? Ali se želite počutiti zaželjeno in menite, da bi za to potrebovali drugačno telo? Ali čutite, da ste zapostavili sebe in vam telo sporoča, da si vzemite čas tudi za nego sebe? Ali vaše telo ni več rosno mlado in nosite prepričanje, da ste lahko ljubljeni edino z mladim telesom?
Opazujte kaj je v ozadju želja, katera potreba je tista, ki kliče po vaši pozornosti. Kakšna prepričanja nosite, ki se želijo preoblikovati, da bi vam bilo lažje živeti.
Morda ugotovite, da je prav to vaše telo, ki ga želite spremeniti, vaš prijatelj, ki vam vztrajno in ljubeče šepeta: Imej se rada, draga duša. Jaz umrem, a ti si večna.
Narava telesa je, da se rodi, raste, spreminja, veni in umre. Naša naloga pa je, da s tem telesom, ki gre skozi različne faze, čim lepše ravnamo.
In še bolj pomembno kot to je, da z njim hodimo pot, ki jo z njim želi hoditi naša duša in Življenje samo. Da se vedno bolj približujemo svetosti in se ponižno krepimo v svojem zavedanju, modrosti in čistosti.
Želim vam, da spoštujete svoje telo v vseh letnih časih in da z njim potujete vedno bližje ljubezni,
Patricija
